Zgodbe o Alexandri

 

Pisati in brati pred govorjenjem

Alex je znala brati in pisati še preden je znala govoriti. In tega se je naučila čisto sama! Pa poglejmo, kako se je to zgodilo.

 

Ko je bila Alex stara pet let, še ni znala govoriti. No, vsaj spregovorila ni do tedaj nikoli. Nekega dne sem prišel v kuhinjo. Julija je stala sredi nje kot okamenela. Gledala je Alex, ki je klečala pred hladilnikom. Julija  me je prijela za roko in mi pokazala, kako Alex premika magnetne črke, ki so ostale na vratih hladilnika še od njene tri leta starejše sestre Timee. Alex je napisala tri besede: mačka, konj, opica. Teh ali katerih drugih besed ni izgovorila nikoli pred tem. Ko naju je zagledala, je skočila pokonci, se zasmejala in stekla v dnevno sobo.

 

Le kako je to naredila? Vse, ki so prihajali z njo v stik, sva spraševala: "Ali si jo ti naučil napisati to besedo?" In vsi so odgovarjali: "Zakaj le, če pa ne zna govoriti." Najina hipoteza, kako je to naredila, je takšna: Alex ima zelo rada karte, na katerih so lepe in zelo naravne slike živali. Na dnu vsake sličice je s poudarjeno pisavo napisano ime živali. Alex je vedno rada polagala te karte v vrsto na tla ali kjerkoli je naneslo. Ker je veliko časa preučevala karte, je verjetno sama od sebe spoznala, da so črne črte na dnu sličice pod vsako živaljo različne in da vsaka od njih "pripada" določeni živali. Verjetno je potem to povezala s črkami in še pozneje, da so te črne oblike na kartah enake črkam na vratih hladilnika, čeprav so bile drugače oblikovane, tri dimenzionalne in barvne.

 

Kmalu zatem je sama od sebe naredila tudi majhen korak naprej in začela pisati. Vse to je za njo velik preskok. Pravzaprav je v dveh letih naredila to, kar se je človeštvo trudilo razvijati milijone let: dekodirala je pisane simbole.

 

Timijina zabava

Ko je bila Timea, Alexandrina sestra, stara devet let, je imela zabavo. Naša kuhinja je bila polna deklet. Alex je prišla po stopnicah in je seveda želela biti prisotna na zabavi. Opazila je, da otroci pogostokrat tekajo naokoli, da kričijo in se smejijo, zato je stekla v kuhinjo, pri tem pa se je čisto brez vzroka smejala in vsake toliko časa zakričala. Vse deklice so nehale govoriti; pravzaprav se je vse ustavilo. Alex je še nekaj časa tekala naokoli in se smejala ter kričala, potem pa je ugotovila, da njena dejanja niso imela takšnega učinka kot je pričakovala, zato je stekla iz kuhinje ven.

 

Ker je naša hiša zelo dolga, sem moral zelo dolgo iskati Alex. Končno sem jo našel v podstrešni sobi. V sobi je bilo temno, Alex pa je stala pri oknu in gledala dol na cesto. Ulična svetilka je obsijala njeno silhueto.

 

"Alex!", sem rekel in jo objel preko rame. Iz drevesa je kapljalo, čeprav ni več deževalo. "Dežuje, Apa," mi je rekla. Iz drugega konca hiše pa sva slišala glasbo, ki so jo dekleta poslušala na zabavi.

 

Kako se je Alex učila smučati

Julija se je odločila, da bo Alex seznanila z mnogo stvarmi, ki jih bo lahko počela. Zato smo odšli na smučanje v Avstrijo, ko je bila Alex stara devet let. Tam smo tudi našli madžarskega učitelja smučanja, ki je govoril angleško. Alex ima že od nekdaj odličen občutek za ravnotežje in padla je le takrat, ko se je sama vrgla v sneg, da se je zaustavila. Pravzaprav je bila na smučkah zelo okretna; brez težav se je pobrala, kadar je padla, celo ulegla se je lahko na smučke in se tako izmuznila na vlečnico, ne da bi pokazala svojo karto, ko je morala mimo zapornice.

 

Seveda pa smo jo morali najprej naučiti osnov varnega ustavljanja. Pri smučanju se to seveda najprej naučiš tako, da narediš s smučkami črko V. Nekega popoldneva je na naših prvih smučarskih počitnicah močno snežilo. Bilo je mrzlo in temno, komaj smo kaj videli. Vendar pa je Alex vseeno smučala. Pred njo se je zadenjsko vozil njen učitelj, Julija in Timi sta bili na eni in jaz na drugi strani. Vsi smo jo prosili ter kričali v snežni metež: “Naredi V! Naredi V!” Naenkrat nam je Alex zaklicala nazaj:”Ne! Naredi G!” “G?", smo jo vprašali in se v obupu tolkli po čeladah. “a, G! Georgie Porgie, pudding in pita, je dal poljubčka deklicam in jih spravil v jok. Ko so prišli fantje, je Georgie Porgie ušel!”

 

Danes pa Alex smuča skupaj s svojo sestro Timi na najtežjih progah. Hopla! In že švigne po hribu navzdol.

 

Plavanje

Seveda smo Alex želeli naučiti tudi plavati. Ne le zato, da se bo zabavala, ampak tudi zato, ker je to pomembna veščina, ki ji lahko tudi reši življenje. Najraje smo šli v toplice na Donavi. V trenutku, ko smo prispeli tja, so se vsi starejši ljudje umaknili na rob bazena. Če se je kakšen starejši plavalec nevede podal na počasno pot preko bazena, se je seveda lahko zgodilo, da ga je Alexandra pri svojih podvigih močno sunila od zadaj. Ovila se mu je okoli vratu in se drla:  “Igrajva se mehurčke!” In pri tem je potopila svojega ostarelega prijatelja. Nihče je pri tem ni mogel ustaviti. Midva z Julijo sva imela zelo malo časa, če sva hotela reševati starejše plavalce.

 

Danes lahko Alexandra pod vodo preplava 25 metrov dolg bazen, plavati zna tudi v morju. Še vedno se seveda kdaj zgodi, da potunka kakšnega starejšega človeka, vendar je dandanes veliko bolj nežna in pozorna.

 

Potovanje z letalom

Ko smo prvič potovali z letalom, je Alex jokala, še preden smo sploh vstopili na letalo. Njen jok je polnil in odmeval v prostoru, kjer smo čakali, da se vkrcamo na letalo. Odrasli, ki so čakali z nami, vsi nervozni pred potovanjem, so se mrščili in godrnjali. Na letalu je prenehala jokati, ko smo ji dovolili, da se je plazila pod sedeži in se drsala pod njimi. Tako se je “pridrsala” kar nekaj vrst naprej, kjer jo je stevard privlekel ven. Potem se je domislila, da bi skakala čez prehod med sedeži.

 

Danes pa lepo stoji v vrsti na vhodu v letalo, sama pokaže svojo karto, najde sedež, se usede, pripasa in lepo bere svoje knjige.

 

Igra s koledarjem

Alexandra lahko brez težav na pamet pove, kateri dan je bil ali bo, če ji le poveš datum. Zaenkrat smo ugotovili, da lahko to naredi za vse datume med letom 1948 in 2050 in če je dobro skoncentrirana, ji to opravilo ne vzame več kot dve sekundi. Seveda nam ni jasno, kako ona to zmore, saj meni to vzame pol dneva in pri tem porabim goro papirja. Najbolj čudno pri tem pa je, da ni posebno dobra pri matematiki, seštevanju, odštevanju, množenja pa sploh ne zna.

 

Ne dolgo nazaj smo bili povabljeni na dom k upokojenemu diplomatu, ki je izredno inteligenten mož in poznan po tem, da je hiter mislec. Povedali smo mu za to ALexandrino sposobnost in takoj  ji je “ponudil” svoj datum rojstva: “19. oktober 1948,” je rekel z nasmeškom. “Torek,” je rekla Alex mimogrede, ko se je sprehodila mimo njega držoč svojega malega kužka pod roko. Ne vem, kako naj opišem izraz na obrazu, ki ga je naredil naš prijatelj. “Ali je bil torek?” sem vprašal. “Ja,” je čisto potiho odgovoril.

 

 

Zapisala Andrew Wright in Julia Dudas septembra 2009 (Alex bo novembra 2009 stara 13 let).